moj pristop.
Ne delam poročnih videov. Ustvarjam filme, ki se jih začuti.
Ko snemam vajin dan, ne razmišljam kot kamerman. Razmišljam kot pripovedovalec zgodbe. Ne gre za to, kaj se je zgodilo, ampak kako se je čutilo.
Zvoki, pogledi, dotiki. Prostor, svetloba, napetost v zraku. Vse to nosi vajino zgodbo. In ko si bosta film ogledala čez leta, ga ne bosta le gledala ampak podoživljala vsak trenutek dneva.
Zvok – tisto, kar ostane
Zvok ni ozadje. Zvok je srce.
Zato ujamem vsak šepet, vsak smeh, vsak kratek vzdih, ki ga drugi spregledajo. Pravi zvok vas bo ponesel nazaj – naravnost v tisti trenutek.
Dve kameri. En občutek.
Najraje snemam v paru – vsak z drugačnim očesom. En vidi širšo sliko, drug lovi intime.
Tako ne ujamem samo dogodkov, ampak vmesne trenutke. Tiste, ki naredijo vajin film resničen.
Magija kontrastov
Moj slog je zgrajen na kontrastih:
- Široki kadri: da začutita prostor, lokacijo, čas… zrak.
- Zelo bližnji kadri: da vidita tisto iskrico v očeh, ki sta jo imela samo zase.
Ko to združim, dobi film globino. Dobi dušo.
Zgodba iz zraka
Dron ni “dodatek”. Je del zgodbe.
Ko se kamera dvigne, postaneta del večje slike.
Postavljena v kontekst sveta. Prva protagonista.
Vajin ton, ne moj
Vsaka poroka ima svoj značaj. Svoj ritem.
Nekatere so kot Bond: napete, elegantne, suverene.
Druge kot Pepelka: nežne, čarobne, tople.
Vi narekujete tempo. Jaz poslušam in sledim.
Neviden, a vedno tam
Na poroki sem kot tihi opazovalec.
Ne vdiram v prostor, ga ne uprizarjam. Samo opazujem. In ujamem.
Tiste drobne trenutke, ki jih morda sploh ne opazita… dokler jih ne vidita v filmu – in se vaju globoko dotaknejo.